Archive for the ‘Cerkev na Slovenskem’ category

Veliki petek

april 6th, 2012

Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot. Med obredi velikega petka beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe ter za odnose z judovsko skupnostjo. Ob koncu je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po zaključku obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. To kaže tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.

Foto: Zlata leta

Veliko tridnevje z Radiem Ognjišče

april 5th, 2012

Z obhajanjem Velikega četrtka stopamo v sveto tridnevje, ki bo tudi letos močno zaznamovalo spored Radia Ognjišče. Letos bomo še posebej povezani z občestvom, ki se zbira v ljubljanjski stolnici . Vabimo vas, da vsem, ki ne morejo v domačo župnijsko cerkev omogočite, da pri bogoslužju sodelujejo s pomočjo prenosa na naših radijskih valovih.

» Read more: Veliko tridnevje z Radiem Ognjišče

Veliki četrtek

april 5th, 2012

Na veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov, zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja.

Véliki četrtek je premakljiv krščanski praznik. Praznujemo ga na četrtek pred veliko nočjo. Veliki četrtek skupaj z velikim petkom in veliko soboto sestavlja velikonočno tridnevje.

Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge.

Na veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament mašniškega posvečenja, ki ga škofje v Cerkvi na Slovenskem običajno podeljujejo diakonom na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija.

Na veliki četrtek pri dopoldanski maši škof posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja.

Duhovniki pri tej sv. maši tudi obnovijo duhovniške obljube.


Glavno vsebino praznika izraža večerna maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo. Ob evangeljskem odlomku se kristjani spominjamo, da je Jezus v četrtek, preden je bil izdan, večerjal s svojimi učenci. Pri tej večerji je ustanovil zakrament evharistije in duhovniškega (mašniškega) posvečenja, ter učence pozval, naj se ljubijo med seboj. V znamenje tega je učencem umil noge – in s tem postavil »novo zapoved«. V večerno mašo je včasih vključen tudi obred umivanja nog.

Jezus se je po zadnji večerji umaknil na vrt Getsemani. V spomin na ta dogodek po sveti maši duhovnik prenese Najsvetejše v stranski oltar, ki predstavlja ječo, kamor so zaprli Jezusa.

Po prenosu Najsvetejšega duhovnik razkrije oltarje, kar nas spominja na Jezusovo uboštvo, ko so mu vzeli obleko in zanjo žrebali. Verniki se nekaj časa zadržijo v molitvi pred Najsvetejšim, ki jo imenujemo tudi molitev z Jezusom na Oljski gori.

Foto: Zlata leta

Velikonočno voščilo nadškofa dr. Antona Stresa

april 3rd, 2012

Spoštovani!

Vsakdo od nas veruje, da je smiselno, če se zavzema za resnico, pravico, dobroto, ljubezen in življenje. Vsakdo upa, da bodo resnica, pravica, dobrota in ljubezen zmagale. Toda ali res? Če je Jezus Kristus vstal od mrtvih, potem je to naše upanje do konca utemeljeno. Zato je velika noč praznik zmagoslavja in veselja. Veselja ni mogoče ukazati, lahko ga samo podarimo. Bog nam na veliko noč podarja največje veselje in najmočnejše upanje, ki lahko zdrži v vsaki preizkušnji.

Tega velikonočnega veselja voščim in želim tudi vam, posebej tistim, ki ste osamljeni ali bolni, v stiskah in trpljenju, v strahu pred jutrišnjim dnem ali ki ste morali pretrpeti hude izgube, neuspehe in razočaranja. Mislim tudi na tiste, ki ste daleč od svojih ali v tujini. Krščanska vera, ki se poraja iz vesele novice o Jezusovem vstajenju, nam govori, da ima življenje večni smisel, da nobena noč ni tako črna – tudi noč velikega petka ne – da ne bi na koncu zasijalo velikonočno jutro. Torej: vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!


msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit

Foto: Nadškofija Ljubljana

Spoved za mlade

marec 30th, 2012

V župniji sv. Jakoba bo jutri, v soboto, 31. marca 2012, po večerni sveti maši spoved za mlade naše dekanije. Na voljo bo več spovednikov. Mladi, ne prezrite trenutka milosti!

Foto: Bolniška župnija

Vabilo na predavanje

marec 19th, 2012

Župnija Kodeljevo vabi na predavanjedr. Karla Gržana z naslovom Kako vzgojiti za radost bivanja, kako brezmejno ljubiti z mejami, ki bo v sredo, 21. marca, ob 19. uri v župnijski dvorani.

Foto: Edusatis

 

Radijski misijon na Radiu Ognjišče 2012

marec 19th, 2012

Na Radiu Ognjišče bo od nedelje, 25. do sobote, 31. marca 2012, potekal sedmi radijski misijon z naslovom Predrami se človek, ki spiš!, ki ga bodo vodili frančiškani. Sklepno mašo bo v soboto, 31. marca 2012, ob 16.00, v strunjanski cerkvi daroval koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Misijon se bo v nedeljo, 25. marca 2012, ob 10.00, začel z mašo, ki jo bo v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani daroval p. Pavle Jakop OFM.


Na programu bodo v času misijona vsak dan predvajali naslednje vsebine:

  • ob 10.15 – prvi misijonski pogovor
  • ob 13.00 – drugi misijonski pogovor
  • ob 17.00 – tretji (glavni) misijonski pogovor
  • ob 19.30 – prenos molitve rožnega venca
  • ob 20.30 – pogovorni večer

Med 22.00 in 24.00 bodo potekale ponovitve pogovorov. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani. Med prvim in drugim misijonskim pogovorom (med 10.45 in 13.00) ter po tretjem (med 18.00 in 20.00) bodo misijonarji na voljo tudi za oseben telefonski pogovor s poslušalci na telefonski številki 01/512–77–80.

V cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani bo v sredo, 28. marca 2012, ob 20.00, v obliki spokornega bogoslužja za mlade potekal duhovno-glasbeni večer. Ob tej priložnosti bo tudi možnost za prejem zakramenta spovedi.

V povezavi z radijskim misijonom bo v petek, 30. marca 2012, v številnih župnijah potekal spovedni dan. V več cerkvah bodo med 07.00 in 19.00 na voljo spovedniki. Pobudi se bo pridružila vsaj ena cerkev v vsaki dekaniji (v Sloveniji je 60 dekanij), v vsaki župniji pa naj bi bila na ta dan priložnost za spoved vsaj pol ure pred mašo.

Posebnost letošnjega radijskega misijona bo nočni program, v katerem bo sodeloval p. dr. Christian Gostečnik OFM. S petka, 30. na soboto, 31. marca 2012, bo med 24.00 in 05.00 na voljo za pogovor s poslušalci.

Tu pa najdete MOLITEV ob pripravi na radijski misijon na Radiu Ognjišče 2012.


Dodatne informacije dobite pri glavnem uredniku Radia Ognjišče msgr. Franciju Trstenjaku, GSM: 041/631–322, e-naslov: franci.trstenjak@ognjisce.si oziroma na spletni strani.

Foto: Ognjišče

Teden družine 2012

marec 19th, 2012

V Cerkvi na Slovenskem bo od ponedeljka, 19. marca 2012, ko obhajamo god sv. Jožefa, moža Device Marije do nedelje, 25. marca 2012, ko praznujemo Gospodovo oznanjenje Mariji, tradicionalno potekal teden družine, ki bo tematsko povezan z letošnjim 7. svetovnim srečanjem družin. Omenjeno srečanje bo od 30. maja do 3. junija 2012 pod geslom Družina: delo in praznovanje potekalo v Milanu v Italiji. Župnije so prejele zgibanko s razmislekom za posamezni dan, prošnjo, in spodbudo za dobro delo v družini.

Tema svetovnega srečanja družin v Milanu želi prispevati k ohranjanju in spodbujanju pristno človeškega v današnjem svetu, začenši z uveljavljanjem novih stilov družinskega življenja.

Vsebinske poudarke dogajanja je papež Benedikt XVI. izpostavil v priložnostnem pismu, v okviru katerega je tudi razložil glavno temo. Delo in praznovanje nista medsebojno ločeni problematiki, ampak sta vedno povezani z družino, v kolikor močno vplivata na njeno življenje. Pismo ob upoštevanju biblične antropologije predstavi družino, delo in praznovanje kot Božje darove, ki so notranje povezani med seboj in nujno potrebni za celostni človekov razvoj. Človek za življenje in razvoj potrebuje tako dobrine, ki so potrebne za dosego nekega cilja, kot tudi dobrine, ki si jih človek želi zaradi njih samih. V prvo skupino le-teh sodijo delo, tehnika, trg in denar, v drugo pa družina, prijateljstvo, solidarnost, poezija, glasba, umetnost, duhovnost in praznovanje.

Papež je v pismu spregovoril tudi o sobivanju uporabnega in zastonjskega, saj je nujno potrebno za ljudi, družbo in ekonomsko učinkovitost. Logika največjega možnega dobička teži k pospeševanju proizvodnje in potrošnje na škodo medčloveških odnosov in duhovnih vrednot. Praznični dan je zato okrnjen zaradi dela non-stop ali pa konec tedna postaja namenjen zgolj zabavi in masovnim ritualom kot so obiskovanje diskotek, stadionov, plaž in trgovskih centrov.

Teden družine je lahko priložnost za družine, da na novo odkrijejo pomen življenja v družini, kar pomeni o tem tudi premišljevati in odkriti način, kako naj se otroci in mladi ob delu in praznovanju pripravijo na zakonsko in družinsko življenje. Ob očetovskem in materinskem dnevu, ki bosta 19. in 25. marca 2012, bodo po župnijah potekale različne prireditve.

Več v ZLOŽENKI.


Dodatne informacije o tednu družine dobite pri tajniku Medškofijskega odbora za družino Jožetu Miklavčiču na e-naslovu: joze.miklavcic@rkc.si.

Foto: RKC

Razmišljanje ob družinskem referendumu

marec 17th, 2012

Spodbuda za razmislek pred bližnjim referendumom o družinskem zakoniku:

RAZMIŠLJANJE OB DRUŽINSKEM REFERENDUMU (avtor Ivo Kerže)

Zdi se, da se je v zadnjem času slovenski katoliški prostor zavedel, da referendum, kateremu gremo naproti ni kakršenkoli. Na njem se ne bomo odločali o kaki postranski ali volivcu težko razumljivi temi, o kateri se pač v parlamentu niso znali dogovoriti. Tudi se ne bomo odločali »le« o podobi družine, ki jo želimo v naši državi podpirati in gojiti. Odločali se bomo naravnost o podobi človeka kot takega. Če je namreč spolna identiteta nekaj poljubnega, nekaj, kar si človek lahko izbere in zamenja, kadar hoče, kakor predpostavlja novi družinski zakonik, potem človek ni več nekaj izvorno razlikovanega v moškega in žensko, pač pa nekaj, kar se šele naknadno spolno razlikuje. Potem več ne velja, kar je zapisano o človeku na začetku Stare Zaveze: »po svoji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril« (1 Mz 1, 27). S tem pa se ne zanika le temeljna svetopisemska resnica o človeku, pač pa tudi osnovno filozofsko spoznanje, ki je znano vse od Aristotela, da je sleherno bitje izvorno in ne naknadno razlikovano, saj bi sicer razlike prihajale od nebitja, od niča. Torej jih sploh ne bi bilo, kar pa je očitna neresnica.

Referendum, v katerega se podajamo je, skratka, prav gotovo epohalnih, a zdi se, da tudi nadnaravnih razsežnosti. Živimo namreč v svetu, v katerem že 30 let odzvanjajo Marijini klici iz Medžugorja, ki vabijo k spreobrnjenju in svarijo pred Božjimi kaznimi, ki visijo nad človeštvom, če bo nadaljevalo v svojih korakih oddaljevanja od Boga, med katere gotovo spada novi družinski zakonik. Na podoben način so pred drugo svetovno vojno odzvanjali Marijini klici iz Fatime. Le malokdo jih je pravočasno vzel resno in prišla je vojna, prišlo je preganjanje, prišlo je mučeništvo. Menim, da bi bilo smiselno, da Slovenci tokrat Marijina svarila vzamemo resno in z zavrnitvijo družinskega zakonika preusmerimo usodo našega naroda proč od poti, ki vodi v Božjo kazen. Obenem pa se zdi, da lahko pri tem zaupamo v Marijino pomoč, saj je datum referenduma padel ravno na 25. marec, ki je praznik (poleg Gospodovega tudi) Marijinega oznanjenja in (kako pomenljivo!) materinski dan. Ker pa, kot vidimo, živimo v času, v katerem je delovanje nadnarave posebej intenzivno, je jasno, da se bomo do zmage na referendumu dokopali predvsem z nadnaravnimi sredstvi. Zato kaže podpreti in pospešiti vse pobude, ki so nastale v smislu molitve in posta v ta namen. Najbolj bomo podprli pravo smer, če bomo, ob pozivanju k razumu, dejavni tudi na tem področju. Postni čas pa je kot nalašč za to. Naša molitev pa bo prav posebej učinkovita, če se bomo v njej obrnili po priprošnji slovenskih mučencev.

Ivo Kerže

Foto: Premiki

Molitev za mlade in z mladimi

marec 17th, 2012

Povabljen(a) k molitvi za mlade in z mladimi, ki jo v celoti najdeš TUKAJ.

Še pripis:

“V Pobudi molitve in posta za domovino želimo spodbuditi molitev za mlade in z mladimi. Ob aktualnih dogodkih in vprašanjih opažamo, kako so mnogi izmed njih razpeti med ideje in želje po izpolnjenem življenju in sreči, obenem pa se prilagajajo prevladujoči miselnosti neomejenega zadovoljevanja potreb in nagonov ter utapljanja v neresnični svet. Strah jih je zaživeti proti toku in z resnično ‘pametjo’. Bojijo se, da jim ne bo uspelo uresničiti življenjskega poslanstva, zato puščajo bivanjska vprašanja bo strani in se posvečajo šoli, delu, zabavi in drugim zanimanjem. Povrh tega pa vedno bolj okušajo ekonomsko krizo in njene mnogovrstne posledice.

Starejši in zlasti srednja generacija, se moramo mladim opravičiti in jih prositi odpuščanja, ker so v takem stanju tudi zaradi našega slabega zgleda, neprepričljive vere in premajhne moralne odločnosti. Ukvarjali smo se z dejavnostmi, ki niso bile vedno nujne, skrbeli za standard in mnoge stvari, nismo pa znali poskrbeti dovolj družinske ljubezni, ni bilo časa za vzgojo in pogovor. Iz tega so zrasli mnogi strahovi, negotovosti in nasilje. Te rane se počasi celijo.

Z molitvijo si bomo vzeli čas zanje in za njih ter z njimi molili. Klicali bomo blagoslov in Božjo ljubezen za njihovo življenje, da bi se uresničili tam, kjer jih Bog kliče, predvsem pa, da bi se približali Kristusu in njegovemu daru življenja, da bi ga vzeli resno in bi začel spreminjati njihove misli, dejanja in čutenje. Zato smo pripravili nekaj spodbud in molitveno uro, ki jo bomo poslali v župnije in skupine. Spodbude najdete tudi TUKAJ.

Foto: SLOMŠEK